-
1 stark
(bare, harsh or simple in a severe way: a stark, rocky landscape.) pust- stark naked* * *[sta:k]1.adjectivetog, negiben, trd, okoren; poetically krepak, močan; pust (o pokrajini); popolnoma gol; popoln, skrajen, absolutenit is stark nonsense — to je popoln nesmisel;2.adverbpopolnoma, čisto -
2 dead
[ded] 1. adjective1) (without life; not living: a dead body; Throw out those dead flowers.) mrtev2) (not working and not giving any sign of being about to work: The phone/engine is dead.) pokvarjen3) (absolute or complete: There was dead silence at his words; He came to a dead stop.) popoln2. adverb(completely: dead drunk.) popolnoma- deaden- deadly 3. adverb(extremely: deadly dull; deadly serious.) zelo- dead end- dead-end
- dead heat
- dead language
- deadline
- deadlock* * *I [ded]adjectivemrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)American colloquially dead above the ears — neumen, topoglavdead end — slepa ulica; figuratively zagataAmerican dead freight — nepokvarljiv tovorAmerican slang dead from the neck up — trapast, butastmilitary dead ground — ozemlje, ki je zunaj streljajadead letter — nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejodead level figuratively enoličnost, neučinkovitostto make a dead set on — napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamocolloquially dead men ( —ali marines) — izpite, prazne steklenicedead nuts on — popolnoma zaverovan, navdušen za kajdead office — pogrebni obredi, zadušnicadead reckoning marine približna ocena (dolžine poti)dead stock — mrtvi kapital; neprodajno blagodead weight — lastna teža; figuratively huda ovira napredkadead wood — posušen les; izvržek, izbirekdead silence — popolna, mrtva tišinaII [ded]adverbskrajno, popolnoma, docelato cut s.o. dead — ignorirati koga, ne pozdraviti gaIII [ded]nounsmrtna tišina, mrtvilothe dead plural mrtvi, pokojniki, umrlicolloquially on the dead — odločno, resno; plural mineralogy jalovina -
3 slack
[slæk]1) (loose; not firmly stretched: Leave the rope slack.) ohlapen2) (not firmly in position: He tightened a few slack screws.) zrahljan3) (not strict; careless: He is very slack about getting things done.) zanikrn4) (in industry etc, not busy; inactive: Business has been rather slack lately.) medel•- slacken- slackly
- slackness
- slacks* * *I [slæk]1.nounnenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah; plural colloquially dolge (ženske) hlače; military slang dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.); prosody nepoudarjen zlog (zlogi); colloquially pavza, odmorto have a good slack — pošteno, zares "izpreči";2.adjective ( slackly adverb)mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)with a slack hand — leno, brez energijea slack rope — nenapeta, ohlapna vrvslack season — mrtva sezona, mrtviloslack in stays nautical ki se počasi premikaslack trade, slack market commerce medlo, slabo tržiščeslack water — mirujoča, mrtva vodaslack weather — vreme, ki človeka naredi lenegabusiness is slack commerce posli zastajajo, stagnirajoto keep a slack hand — nemarno, ohlapno voditi, upravljatito keep a slack rein — premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto;3.adverb (v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostnoII [slæk]transitive verb & intransitive verbpopustiti (vrv), zrahljati (se) (o vijaku); odviti (se); opočasniti (se), postati počasen, popustiti (v prizadevanju); biti brezbrižen, zanemarjati (dolžnosti); postati medel, mlahav; zmanjšati (se), ubtažiti (se), oslabeti, onemogoči; počivati; (= to slake) gasiti (apno); commerce postati medel, slab (poslovanje, tržišče)III [slæk]nountechnical premogov grušec (prah)IV [slæk]noundialectal nižava, kotlina; močvirje, barje
См. также в других словарях:
čŕn — í ž (ȓ) 1. knjiž., redko črnjava, črno: črn za nohti 2. nav. slabš., zlasti v ruskem okolju preprosto, revno ljudstvo: črn je popivala po krčmah a o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
díhati — am stil. díšem nedov. (í ȋ) 1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omamíti — in omámiti im, in omámiti im dov. (ȋ á; á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute 2. povzročiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pri — predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕst — a m (ȓ ŕ) 1. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala: prsti so mu odreveneli; iztegovati, krčiti prste; pri plesu ji je večkrat stopil na prste; urezati se v prst; bobnati s prsti po mizi; tleskniti s prsti; debeli, dolgi prsti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
